Kalkulator osnovne površine za gozdna drevesa: Pretvorba DBH v površino

Izračunajte osnovno površino dreves v gozdnem ploskvah tako, da vnesete premer na višini prsi (DBH). Ključno za gozdno inventuro, upravljanje in ekološke raziskave.

Kalkulator osnovne površine za gozdna drevesa

Izračunajte osnovno površino dreves v gozdnem plodu tako, da vnesete premer na višini prsi (DBH) za vsako drevo. Osnovna površina je mera prečnega prereza drevesnih debel na višini prsi (1,3 metra nad tlemi).

Formula za izračun

Osnovna površina = (Ï€/4) × DBH², kjer je DBH izmerjen v centimetrih, rezultat pa je v kvadratnih metrih.

Meritve dreves

Premer mora biti večji od nič in manjši ali enak 1000 cm

Rezultati

Skupna osnovna površina:

Vnesite veljavne vrednosti premera

Kopiraj rezultat
📚

Dokumentacija

Kalkulator osnovne površine za gozdna drevesa

Uvod

Kalkulator osnovne površine je osnovno orodje za gozdarje, ekologe in upravljavce gozdov, ki kvantificira gostoto dreves in strukturo gozda. Osnovna površina predstavlja prečni prerez drevesnih debel na višini prsnega koša (običajno 1,3 metra ali 4,5 čevlja nad tlemi) in je temeljna meritev v inventarizaciji in upravljanju gozdov. Ta kalkulator vam omogoča hitro določitev osnovne površine posameznih dreves ali celotnih gozdnih parcel z vnosom premera na višini prsnega koša (DBH) vsakega drevesa. Z razumevanjem osnovne površine lahko gozdarski strokovnjaki sprejemajo informirane odločitve o redčenju, sečnji lesa, oceni habitata divjih živali in splošnem spremljanju zdravja gozda.

Merjenje osnovne površine zagotavlja dragocene vpoglede v gostoto gozdne sestave, konkurenco med drevesi in potencialni donos lesa. Predstavlja natančnejšo predstavitev zasedenosti gozda kot preprosto štetje dreves, saj upošteva dejanski prostor, ki ga zasedajo drevesne debla. Naš kalkulator osnovne površine poenostavi to kritično gozdarsko izračunavanje, kar ga naredi dostopnega tako za strokovnjake kot tudi za študente na tem področju.

Kaj je osnovna površina?

Osnovna površina je definirana kot prečni prerez drevesnega debla, merjen na višini prsnega koša (1,3 metra ali 4,5 čevlja nad tlemi). Za posamezno drevo predstavlja površino hipotetičnega "rezanja" skozi deblo drevesa na višini prsnega koša. Ko se izračuna za gozdno sestavo, osnovna površina predstavlja vsoto vseh posameznih osnovnih površin dreves, običajno izraženo v kvadratnih metrih na hektar (m²/ha) ali kvadratnih čevljih na hektar (ft²/acre).

Koncept osnovne površine je še posebej uporaben, ker:

  • Ponuja standardizirano merilo gostote gozda
  • Dobro se povezuje s prostornino in biomaso sestoja
  • Nakazuje raven konkurence med drevesi
  • Pomaga pri določanju ustreznih intenzivnosti redčenja
  • Služi kot vhod za različne modele rasti gozdov

Formula za izračun

Osnovna površina drevesa se izračuna z uporabo formule:

Osnovna povrsˇina=π4×DBH2\text{Osnovna površina} = \frac{\pi}{4} \times \text{DBH}^2

Kjer:

  • Osnovna površina se meri v kvadratnih centimetrih (cm²) ali kvadratnih metrih (m²)
  • DBH (Premer na višini prsnega koša) se meri v centimetrih (cm)
  • π (Pi) je približno 3.14159

Za praktične gozdarske aplikacije se osnovna površina pogosto pretvori v kvadratne metre z uporabo:

Osnovna povrsˇina (m²)=π4×DBH2×110000\text{Osnovna površina (m²)} = \frac{\pi}{4} \times \text{DBH}^2 \times \frac{1}{10000}

Deljenje z 10.000 pretvori kvadratne centimetre v kvadratne metre.

Za gozdno sestavo je skupna osnovna površina vsota osnovnih površin vseh posameznih dreves:

Skupna osnovna povrsˇina=i=1nOsnovna povrsˇinai\text{Skupna osnovna površina} = \sum_{i=1}^{n} \text{Osnovna površina}_i

Kjer je n število dreves v sestavi.

Robne primere in razmisleke

  • Zelo majhna drevesa: Drevesa z DBH manj kot 1 cm bodo imela zanemarljivo osnovno površino, vendar so lahko še vedno vključena v celovite gozdne inventure.
  • Zelo velika drevesa: Drevesa starejših rasti z velikimi premeri neproporcionalno prispevajo k skupni osnovni površini sestave.
  • Nekrožne debla: Formula predpostavlja krožne prereze dreves, kar morda ni natančno za drevesa z nepravilnimi oblikami ali opornimi koreninami.
  • Napake pri merjenju: Majhne napake pri merjenju DBH lahko povzročijo pomembne napake v izračunu osnovne površine zaradi kvadratnega člena v formuli.

Kako uporabljati ta kalkulator

Naš kalkulator osnovne površine je zasnovan tako, da je intuitiven in enostaven za uporabo. Sledite tem korakom za izračun osnovne površine posameznih dreves ali gozdnih parcel:

  1. Vnesite premer dreves: Vnesite premer na višini prsnega koša (DBH) za vsako drevo v centimetrih. Dodate lahko toliko dreves, kolikor potrebujete, tako da kliknete gumb "Dodaj drevo".

  2. Oglejte si posamezne rezultate: Kalkulator bo takoj izračunal osnovno površino za vsako drevo, ko vnesete premer.

  3. Pridobite skupno osnovno površino: Kalkulator samodejno sešteje osnovne površine vseh dreves in prikaže skupno osnovno površino v kvadratnih metrih.

  4. Vizualizirajte podatke: Kalkulator vključuje komponento za vizualizacijo, ki vam pomaga razumeti relativni prispevek vsakega drevesa k skupni osnovni površini.

  5. Kopirajte rezultate: Uporabite gumb "Kopiraj rezultat", da kopirate izračunano osnovno površino za uporabo v poročilih ali nadaljnji analizi.

Nasveti za natančna merjenja

  • Merite DBH točno 1,3 metra (4,5 čevlja) nad tlemi na hribovski strani drevesa.
  • Uporabite merilni trak (d-tape) za najbolj natančna merjenja DBH.
  • Za drevesa z nepravilnimi debli opravite več meritev in uporabite povprečje.
  • Izključite drevesa z DBH manj kot minimalni prag, pomemben za vašo inventuro (pogosto 5 ali 10 cm).
  • Pri nagnjenih drevesih merite DBH pravokotno na os debla.

Uporabni primeri

Izračuni osnovne površine so ključni v številnih gozdarskih in ekoloških aplikacijah:

Upravljanje gozdov

Gozdarji uporabljajo osnovno površino za:

  • Določitev gostote sestoja in nivoja zasedenosti
  • Načrtovanje redčenja za optimizacijo rasti dreves
  • Oceno prostornine lesa in potencialnih donosov
  • Spremljanje rasti gozda skozi čas
  • Razvijanje in izvajanje silvikulturnih predpisov

Ekološka raziskovanja

Ekologi in raziskovalci uporabljajo osnovno površino za:

  • Kvantificiranje strukture in sestave gozda
  • Študij konkurence med drevesnimi vrstami
  • Oceno kakovosti habitata za divje živali
  • Spremljanje sprememb v gozdnih ekosistemih
  • Oceno shranjevanja in sekvestracije ogljika

Varstvo in obnova

Praktični varstveni strokovnjaki uporabljajo osnovno površino za:

  • Ustanovitev osnovnih pogojev za zaščitena območja
  • Spremljanje uspešnosti projektov obnove gozdov
  • Oceno vpliva motenj, kot so požari ali bolezni
  • Načrtovanje strategij za ohranjanje ogroženih vrst gozdov
  • Primerjavo strukture gozda med različnimi lokacijami

Primeri aplikacij

  1. Inventura lesa: Gozdar izmeri DBH vseh dreves v vzorčnem parcelo, da izračuna skupno osnovno površino, kar pomaga oceniti prostornino in vrednost lesa.

  2. Odločitev o redčenju: S primerjavo trenutne osnovne površine sestoja (npr. 30 m²/ha) s ciljno osnovno površino (npr. 20 m²/ha) lahko gozdar določi, koliko je treba redčiti.

  3. Ocena habitata divjih živali: Raziskovalci uporabljajo meritve osnovne površine za karakterizacijo strukture gozda in oceno primernosti habitata za vrste, ki zahtevajo specifične gostote gozda.

  4. Sekvestracija ogljika: Znanstveniki uporabljajo osnovno površino kot vhodno spremenljivko v modelih, ki ocenjujejo količino ogljika, shranjenega v gozdnih ekosistemih.

  5. Spremljanje zdravja gozda: S spremljanjem sprememb v osnovni površini skozi čas lahko upravljavci zaznajo upad zdravja gozda zaradi bolezni, škodljivcev ali podnebnih sprememb.

Alternativne meritve osnovni površini

Medtem ko je osnovna površina široko uporabljena metrika v gozdarstvu, obstajajo številne alternativne ali dopolnilne meritve:

Indeks gostote sestoja (SDI)

SDI upošteva tako število dreves kot njihovo velikost, kar ga naredi uporabnega za primerjavo sestojev z različnimi starostnimi strukturami. Izračuna se z:

SDI=N×(QMD25)1.605\text{SDI} = N \times \left(\frac{\text{QMD}}{25}\right)^{1.605}

Kjer je N število dreves na hektar in QMD je kvadratični povprečni premer.

Relativna gostota (RD)

RD primerja trenutno gostoto sestoja z največjo gostoto, ki je mogoča za drevesa te velikosti in vrste. Pomaga določiti, kdaj se sestoj približuje pogojem samoodtanjanja.

Indeks listne površine (LAI)

LAI meri skupno enostransko površino listne mase na enoto površine tal. Še posebej je uporaben za študij produktivnosti gozda in prekrivanja svetlobe.

Indeks pomembnosti (IVI)

Uporablja se v ekoloških študijah, IVI združuje meritve relativne gostote, relativne prevlade (pogosto temelji na osnovni površini) in relativne frekvence za oceno skupne ekološke pomembnosti vrst v skupnosti.

Zgodovina osnovne površine v gozdarstvu

Koncept osnovne površine ima bogato zgodovino v razvoju sodobnih gozdarskih praks:

Zgodnji razvoj

Uporaba osnovne površine kot gozdarske metrike sega v zgodnje dni znanstvenega gozdarstva v 18. stoletju v Nemčiji. Nemški gozdar Heinrich Cotta (1763-1844) je bil med prvimi, ki je razvil sistematične metode za inventarizacijo in upravljanje gozdov, kar je postavilo temelje za kvantitativne meritve, kot je osnovna površina.

Standardizacija v 19. stoletju

Sredi 19. stoletja so evropski gozdarji vzpostavili standardizirane metode za merjenje premerov dreves in izračunavanje osnovne površine. Koncept se je razširil v Severno Ameriko z ustanovitvijo poklicnih gozdarskih šol v poznih 19. stoletju.

Sodobne aplikacije

  1. stoletje je prineslo izpopolnitev tehnik merjenja osnovne površine in njihovo integracijo v celovite sisteme inventarizacije gozdov. Razvoj vzorčenja z variabilnim radijem (tudi znanega kot prism cruising) Walterja Bitterlicha v 40. letih prejšnjega stoletja je revolucioniral učinkovitost ocenjevanja osnovne površine v gozdnih inventurah.

Tehnološki napredki

Zadnja desetletja so prinesla integracijo meritev osnovne površine z naprednimi tehnologijami:

  • Laserji za natančna merjenja premerov
  • Tehnike oddaljenega zaznavanja za oceno osnovne površine na velikih površinah
  • Mobilne aplikacije, ki izračunajo osnovno površino na terenu
  • Integracija z GIS za prostorsko analizo strukture gozda

Danes ostaja osnovna površina temeljna metrika v trajnostnem upravljanju gozdov po vsem svetu, z aplikacijami, ki se širijo v raziskave podnebnih sprememb, ohranjanje biodiverzitete in vrednotenje ekosistemskih storitev.

Kode za izračun osnovne površine

Tukaj so primeri v različnih programskih jezikih za izračun osnovne površine:

1' Excel formula za osnovno površino posameznega drevesa (cm²)
2=PI()*(A1^2)/4
3
4' Excel formula za osnovno površino posameznega drevesa (m²)
5=PI()*(A1^2)/40000
6
7' Excel VBA funkcija za skupno osnovno površino
8Function TotalBasalArea(diameters As Range) As Double
9    Dim total As Double
10    Dim cell As Range
11    
12    total = 0
13    For Each cell In diameters
14        If IsNumeric(cell.Value) And cell.Value > 0 Then
15            total = total + (Application.WorksheetFunction.Pi() * (cell.Value ^ 2)) / 40000
16        End If
17    Next cell
18    
19    TotalBasalArea = total
20End Function
21

Pogosta vprašanja

Kaj je osnovna površina v gozdarstvu?

Osnovna površina v gozdarstvu je prečni prerez drevesnega debla, merjen na višini prsnega koša (1,3 metra ali 4,5 čevlja nad tlemi). Za gozdno sestavo je to vsota vseh posameznih osnovnih površin dreves, običajno izražena v kvadratnih metrih na hektar (m²/ha) ali kvadratnih čevljih na hektar (ft²/acre).

Zakaj je osnovna površina pomembna v upravljanju gozdov?

Osnovna površina je pomembna, ker ponuja standardizirano merilo gostote gozda, se dobro povezuje s prostornino in biomaso, nakazuje konkurenco med drevesi, pomaga pri določanju ustreznih intenzivnosti redčenja in služi kot vhod za različne modele rasti gozdov.

Kako merite DBH (Premer na višini prsnega koša)?

DBH se meri na standardni višini 1,3 metra (4,5 čevlja) nad tlemi na hribovski strani drevesa. Običajno se meri s pomočjo merilnega traku (d-tape), ki neposredno pretvori meritev oboda v premer.

Kakšna je dobra osnovna površina za gozd?

Optimalna osnovna površina je odvisna od vrste gozda, upravljavskih ciljev in pogojev na terenu. Na splošno:

  • Za proizvodnjo lesa v obvladovanih borovih gozdovih: 18-25 m²/ha
  • Za mešane gozdove listavcev: 20-30 m²/ha
  • Za gozdove starejših rasti: Lahko preseže 40 m²/ha
  • Za odprte gozdove: 5-15 m²/ha

Kako se izračuna osnovna površina na hektar?

Osnovna površina na hektar se izračuna tako, da:

  1. Izmerimo DBH vseh dreves v vzorčnem parcelo
  2. Izračunamo osnovno površino vsakega drevesa
  3. Seštejemo te vrednosti, da dobimo skupno osnovno površino v parcelo
  4. Delimo s površino parcele v hektarjih
  5. Pomnožimo z ustreznim razširitvenim faktorjem

Ali lahko ocenim osnovno površino, ne da bi meril vsako drevo?

Da, gozdarji pogosto uporabljajo tehnike vzorčenja, kot so variabilni radij (prism cruising) ali fiksne površinske parcele, da učinkovito ocenijo osnovno površino na velikih gozdnih površinah, ne da bi merili vsako drevo.

Kako osnovna površina vpliva na sekvestracijo ogljika?

Osnovna površina je pozitivno povezana z biomaso in shranjevanjem ogljika. Gozdovi z višjimi osnovnimi površinami običajno shranjujejo več ogljika, čeprav se razmerje razlikuje glede na vrste, starost in pogoje na terenu. Meritve osnovne površine se pogosto uporabljajo kot vhodne spremenljivke v modelih ocene ogljika.

Reference

  1. Avery, T.E., & Burkhart, H.E. (2015). Forest Measurements (5. izd.). Waveland Press.

  2. Husch, B., Beers, T.W., & Kershaw, J.A. (2003). Forest Mensuration (4. izd.). John Wiley & Sons.

  3. West, P.W. (2009). Tree and Forest Measurement (2. izd.). Springer.

  4. Van Laar, A., & Akça, A. (2007). Forest Mensuration. Springer.

  5. Kershaw, J.A., Ducey, M.J., Beers, T.W., & Husch, B. (2016). Forest Mensuration (5. izd.). Wiley-Blackwell.

  6. Society of American Foresters. (2018). The Dictionary of Forestry. Society of American Foresters.

  7. Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2020). Global Forest Resources Assessment 2020. FAO. https://www.fao.org/forest-resources-assessment/en/

  8. USDA Forest Service. (2021). Forest Inventory and Analysis National Program. https://www.fia.fs.fed.us/

  9. Bitterlich, W. (1984). The Relascope Idea: Relative Measurements in Forestry. Commonwealth Agricultural Bureaux.

  10. Pretzsch, H. (2009). Forest Dynamics, Growth and Yield: From Measurement to Model. Springer.


Predlog meta naslova: Kalkulator osnovne površine za gozdna drevesa: Izračunajte DBH in gostoto gozda

Predlog meta opisa: Izračunajte osnovno površino gozdnih dreves z našim brezplačnim spletnim orodjem. Vnesite premer na višini prsnega koša (DBH), da izmerite gostoto gozda in strukturo za upravljanje gozdov.